Zgodba mesta
Od rimske utrdbe do Cottonopolisa
Začetki Manchestra segajo v rimsko obdobje, ko so Rimljani v 1. stoletju na sotočju rek zgradili utrdbo Mamucium. Del obzidja so obnovili v današnji četrti Castlefield, kjer si ga je mogoče ogledati na prostem. Stoletja je bil Manchester nepomembno trško naselje, vse dokler ga ni zajela industrijska revolucija.
V 18. in 19. stoletju je mesto zaradi bombažnih predilnic dobilo vzdevek Cottonopolis. Tu so zgradili prekop Bridgewater, leta 1830 pa je začela obratovati železnica med Liverpoolom in Manchestrom, prva medmestna potniška železnica na svetu. Hitra rast je prinesla tudi hude socialne razmere, zato je Manchester postal zibelka delavskih gibanj, leta 1903 pa so tu ustanovili tudi gibanje sufražetk Emmeline Pankhurst.
V 20. stoletju se je mesto preusmerilo v znanost, glasbo in kulturo. Na tukajšnji univerzi so leta 1948 zagnali prvi računalnik s shranjenim programom, iz mestnih klubov pa so izšle skupine, kot so Joy Division, The Smiths in Oasis. Po bombnem napadu leta 1996 so središče mesta temeljito prenovili, zato se danes ob nekdanjih skladiščih vrstijo nove stolpnice.