Zgodba mesta
Od rimskega Mediolanuma do prestolnice oblikovanja
Mesto so ustanovili Kelti, Rimljani pa so ga poimenovali Mediolanum. Konec 3. stoletja je postalo prestolnica zahodnega dela rimskega cesarstva. Leta 313 sta cesarja Konstantin in Licinij tu dosegla dogovor, znan kot milanski edikt, ki je kristjanom zagotovil versko svobodo. Velik pečat je mestu vtisnil škof Ambrož, danes njegov zavetnik.
V srednjem veku in renesansi sta Milanu vladali rodbini Visconti in Sforza. Takrat so začeli graditi katedralo in razširili grad, na dvoru Ludovika Sforze pa je deloval Leonardo da Vinci, ki je v samostanu Santa Maria delle Grazie naslikal Zadnjo večerjo. Sledila so stoletja španske in avstrijske oblasti, Napoleon je mesto razglasil za prestolnico Kraljevine Italije, leta 1859 pa je Milano postal del združujoče se Italije.
V 19. in 20. stoletju se je razvil v industrijsko in finančno središče države, po drugi svetovni vojni pa tudi v svetovno prestolnico mode in oblikovanja. Gostil je svetovno razstavo Expo 2015 in skupaj s Cortino d’Ampezzo zimske olimpijske igre 2026. Mesto deluje hitro in delovno, a zna uživati: večerni aperitiv je skoraj obred.